Že zadnjič z eno mešano, pa danes z žensko družbo smo imeli na sporedu nekako podobna pogovora - varanje in "varanje".
Prvo v smislu konkretneg primera kar nas večina razume pod varanje, torej telesni kontakt. Lahko gre baje za golo telovadbo, oz. seks brez obveznosti in čustev, lahko pa za seks kjer so čustva vpletena. Seveda pa ima vsaj eden izmed dotičnih varajočih doma stalnega partnerja.
V drugem primeru pa gre za čustveno varanje, ko se oseba na nekoga naveže, si želi njegove družbe, morda tudi kakšnega objema, čeprav želje po seksu nima. Ali pa si želi njegove družbe in ima tudi željo po seksu, vendar tega ne udejanji iz različnih razlogov.
Kaj bolj boli?
Razmišljam o tem, pa ne morem natančno odgovoriti. Mene bi razočaralo in strlo oboje, oziroma vse štiri variante. Bi me pa, kljub vsemu in kljub temu, da sem dolga leta razmišljala drugače, verjetno najbolj sesulo dejstvo, da si partner želi bližine neke druge osebe, njegovih pogovorov in morda tudi objemov (ja, ali pa celo seksa), če bi o tem sanjaril. Prizadelo bi me tudi, če bi me varal dolgotrajno, z eno in isto osebo, takorekoč živel dvojno življenje. Saj ne, da bi seks za eno noč šel mimo nekako napolopaženo, je še kako kompleksna zadeva, ampak čustva so tista, ki naju vežejo in če bi dopustila, da vmes pride še tretja oseba... Je s tem, po vsej verjetnosti, veze nekako konec, mar ne?
Ne vem, samo razmišljam. Je pa bilo še eno podvprašanje - bi žensko bolelo bolj, da jo je prevaral z neko "boljšo" partijo, ali da jo je prevaral z moškim? Pomojem prvo, čeprav vem, da ne gre posploševati. Ali bi moški ego trpel bolj, če bi si partnerica omislila novega (kakršnegakoli že) ljubimca, ali če bi si poiskala žensko partnerico? Hm, tukaj pa skoraj z gotovostjo trdim, vsaj kar poznam mnenj močnejšega spola okoli mene, da bi jih bolj bolelo prvo, druga varianta bi se jim nemara zdela celo seksi.
Smo res ženske z Venere in moški z Marsa?
Tema, pri kateri po mojem ni enega pravega odgovora. Ker smo ljudje različni, ker imamo različne sisteme vrednot in različne stopnje tolerance. Ljudje tudi varajo oziroma ne varajo iz podobnih razlogov - sistem vrednot. Nekomu, ki mu je zvestoba med vrednotami visoko, na pamet ne pride, da bo gledal drugam, nekomu pa zvestoba ne pomeni kaj dosti in mirno počne, kar se mu zdi.
OdgovoriIzbrišiSpol? Takole na pamet bi si upala trditi, da je v splošnem istospolno varanje morda lažje prenesti. Ker se prevarani partner morda manj počuti ogroženega. Morda tudi zato, ker smo "naštimani" na raznospolna partnerstva in je v naših glavah istospolna izkušnja bolj eksperiment kot nekaj resnega.
Ja, Maja, se kar strinjam, da je to bolečina posameznika, neglede na spol. Še vedno pa večina moških, s katerimi smo to debaterali meni, da bi jih bolj prizadelo, da bi si bejba našla drugega. Če bi si drugo, bi ji pa predlagali trojčka. :) O čustveni navezanosti se pa niti niso hoteli izrečti, hm, le zakaj? :)
OdgovoriIzbrišiVsako varanje boli, to je dejstvo. Definicija varanja pa je za vsakega posameznika popolnoma unikatna.
OdgovoriIzbrišiKaj boli bolj? O zgornjih možnostih ti ne znam odgovarjati, lahko pa ti povem, da mi je daleč največje "bolečine" do sedaj povzročilo varanje s službo ... ja, prav si prebrala. V vsakem primeru gre za predanost, relacijo dajanja in prejemanja, zadovoljstvo, sanjarjenje ... za tem se ne skriva vedno človek, partnerja pa prav tako odtuji od tebe.