Počitnice v pravem pomenu besede

Jeeej, včeraj so se tudi zame začele študijske počitnice. :) Odpisala sem zadnji izpit in občutek je super. Vse mi je padlo dol, ampak v pozitivnem smislu, zajela me je nekakšna evforija. Občutek pravih počitnic. :)

V resnici pa me čaka še en delovni teden, ampak v zadnjih mesecih so mi tudi te ure v veselje. Potem pa čisto prave, pravcate počitnice, potikanje ob morju, pa skok v višine, popoln odklop. Do takrat pa, da preživimo to pasjo soparo (še vedno ne vem, od kje poimenovanje po psih, moram raziskati), bo osvežitev v domačem bazenu in / ali na kavču pod klimo - prava osvežitev za pregrete glave.

Spoznanje: V resnici mi ni hudega. :)

Kocka je padla...

In odločitev je tu. Pravzaprav sem jo sprejela že pred štirimi dnevi, ampak sem ta čas porabila za to, da se na to misel navadim sama v sebi, pač nekako intimno.

Končno si bom namreč tudi uradno spremenila ime. Občutek je nekako nenavaden, težko ga opišem. Nekako ščemeč, metuljčkast. Kot bi počela nekaj napol prepovedanega in pazila, da me kdo ne bi zasačil. Pa v resnici ne bo nič kaj drastičnega. Iz imena, ki mi nikoli nikakor ni sedlo in ga zares ne maram, bom po novem tudi uradno le še tisto, na kar se zadnja leta oglašam vsak dan.

Dovolj imam imena, ki mi ni všeč, ki me je v otroštvu negativno zaznamovalo, in zaradi katerega tudi v uradnih zadevah marsikdaj sfalim, da kličejo pravzaprav mene, ker uporabljajo dosedanje uradno ime. Jap, po novem bom jaz - jaz. :)