Dojenčki

Spet je baby-boom, no, če je sploh kaj popustil v zadnjih letih. Je pa trenutno res pestreje kot kdarkoli, vsaj pri nas. Če smo lani kar naprej obiskovali poroke, se letos izmenjujemo ob zibkah.

In danes sem ravno iz obiska najboljše prijateljice, ki je pred dnevi povila svoje drugo dete, svojo malo prinčipeso. Malo, drobceno, žepno izdajo dojenčka. Tako krhko, pa vseeno tako celovito, z izrazito močjo do življenja.

Ob pestovanju težko ostaneš hladen in spomini kar vrejo na površje. Ja, saj je fajn, ko podmladek odrašča. Vseeno pa je obdobje novorojenčkov tako zelo posebno. Dragi dojenčki - in mlade družinice - uživajte v tej čarobnosti. :)

Dopust

... Ko si lahko privoščim(o) tudi tisto, za kar v realnem življenju zmanjka časa. Uživam. :)

Počitnice v pravem pomenu besede

Jeeej, včeraj so se tudi zame začele študijske počitnice. :) Odpisala sem zadnji izpit in občutek je super. Vse mi je padlo dol, ampak v pozitivnem smislu, zajela me je nekakšna evforija. Občutek pravih počitnic. :)

V resnici pa me čaka še en delovni teden, ampak v zadnjih mesecih so mi tudi te ure v veselje. Potem pa čisto prave, pravcate počitnice, potikanje ob morju, pa skok v višine, popoln odklop. Do takrat pa, da preživimo to pasjo soparo (še vedno ne vem, od kje poimenovanje po psih, moram raziskati), bo osvežitev v domačem bazenu in / ali na kavču pod klimo - prava osvežitev za pregrete glave.

Spoznanje: V resnici mi ni hudega. :)

Pomlad

Ja, končno smo pozdravili pomlad. In prišla je res v vsej svoji veličini. Narava se budi, drevo brsti, cvetlični vrt dehti. Ko zjutraj - po dnevni svetlobi - odhajam v službo, me redno pozdravlja prebujajoča se ognjena krogla, ki tako zelo razvedri dušo. Ha, čas je, da (spet) zadihamo s polnimi pljuči...

Poletne radosti

Jap, glavni dopust je že za nami... Žal. Smo se imeli prav super. Tako da sem kar fovš tistim, ki vas to še čaka. No, pa da vas vsaj malo podražim...

Jaz pa medtem polagam vodne užitke v domači bazen, pa kakšno frej soboto, ko ne bo treba v službo in bomo lahko obiskali kakšne od naših term. :)

Tek

Jupi, danes je bil res lep dan. :)

Čeprav je bil jutranji obet da bom po šihtu samo še padla v posteljo in spala do nedelje, se je dan na koncu zasukal v pravo smer.

Že popoldne sem se poigravala z mislijo, da bi bil pravi čas, da po letu dni spet obujem superge in začnem teči. Potem me je pa še prijateljica mal pokonci spravila, ko je rekla, da gre zvečer tečt. In sva se z Banditkom odpravila kar od doma tja v notranjost Barja.

Občutek, ko sva prišla domov, je bil sila pozitiven. Kaj ne bi bil, ko pa sem končno nekaj naredila zase (no ja, danes me je tudi trampolin trpel aktivnih 15 minut). Med potjo sva se pogovarjala, delala načrte, poslušala glasbo - njemu je bilo pomembno le, da nisva poslušala Waka Waka. :)

Sicer je rezultat tudi ta, da je Banditek pridelal dva klopa (čeprav ne vem, če ravno od tega barjanskega pohoda, ker je bil danes tudi v gozdu), jaz sem še v čakalnici za pregled, ampak kljub vsemu - dan je bil lep, prav zares. :)

Drobne radosti

Tisti, ki me pozna, ve, da s šopkom tulipanov pri meni doseže (skorajda) vse. :) In zdaj, ko končno spet prihaja njihova sezona, mi srce kar igra. Aranžma pri vhodnih vratih počasi dobiva pravi obraz, saj čebulnice pridno odganjajo nekam proti nebu. Sicer so tulipani čisto samozadostni, ampak v družbi hijacint in narcis tak aranžma dobi res tisto pravo podobo. Še pet takih imam na terasi in vsak dan opazujem lončke in ocenjujem, če se je že zgodilo kaj novega. Tudi na vrtu že pridno lezejo iz zemlje. In to so tiste drobne radosti, ki veliko odtehtajo (in zaradi katerih se potem vsako pomlad odločim, da bomo vrt vendrle obdržali, čeprav v jesenskem času vsakič znova zatrjujem, da je bilo "letos zadnjič").

Sem si pa v ponedeljek, na tako veleopevani praznik zaljubljencev (čeprav sama kot takega priznavam le Gregorjevo) privoščila kar dva ducata teh cvetočih lepotcev v rdeči barvi. Danes sem že morala dodati vodo, ker so vse popili. Tudi srednja Banditka ima precej opravka z njimi, očitno sem del te moje zaljubljenosti vanje prenesla tudi nanjo. Da le ne bi prehitro minil ta čas in bo tudi letošnja pomlad postregla še s kakšnim takim prekrasnim šopkom.

Tam, ta da dam...

... tam, ta da dam... V ušesih mi odzvanja poročna koračnica. Včeraj je prišla namreč čudovita novica - letos nas čaka še ena poroka. Že tretja v ožjem krogu. Le da je ta zares nekako nepričakovana, ker sta oba bolj freestylerja.

In sedaj sem še jaz čisto padla notri. Brskam in googlam za vabili, poročnimi oblekami, drobnimi pritiklinami, ki sodijo k vsemu skupaj. In pasem firbčalo. Skoraj tako, kot bi šlo v resnici za mojo poroko. Tak, lep, topel občutek je to. In, vav, že vidim kakšne norčije jim bomo zakuhale na dekliščinah.

Ne zgodi se pogosto, da se takorekoč v štirinajstih dneh poročita najboljša prijateljica in ljuba sestrična. Imam občutek, da bo letošnji konec poletja nadvse čustven. :) In ja, jaz sem čustvena že zdaj, skupaj z njimi.

Predpraznično vzdušje

Letos se mi dogaja podobno kot prejšnja leta. Vse me prehiteva. Sicer je podatek, da naša novoletna jelka stoji že dobrih 14 dni sila zanemarljiv, glede na sicerjšnje dogajanje. Plani so bili silni, glede na to, da bom te praznike preživela brez službenih obveznosti sem si obetala časa na pretek.

Potem pa... Mi včeraj reče kolegica, da mora danes res iti po nakupih božičnih daril. Pa je šlo nekako mimo mene, z mislijo, da res še ni čas za paniko. Nakazilo božičnice sprejmem z veseljem, ampak z mislijo, da je Božiček letos pohitel. Potem pa me draga prijateljica danes razsvetli, da že peče božično pecivo. In pogledam na koledar in mi - kot vsa zadnja leta doslej - kapne, da so prazniki pravzaprav že pred vrati.

Vse silne načrte tako spet pospravim nekam globoko v zavest, z odločitvijo, da "drugo leto pa res" in se lotim načrtov, kako pripraviti nekaj nevsakdanjega za prijetno preživet večer. Le da bom letos slabo voljo ob neizpolnitvi prvotnega plana pustila ob strani in se sproščeno prepustila toku.

Zima...

Ravno poslušam komad Early winter, čeprav ni čisto v kontekstu z mojimi mislimi, z izjemo, da je bistvo beseda "zima". Ja, sneg je. Pri nas je že pobeljeno. Banditki bodo gotovo navdušeni, sploh po jutranjem razočaranju ob pogledu na zunanjo sivino in travnike, ko pa so vsi obljubljali sneg. In povsem prostovoljno so vsi trije hoteli obuti skibucke, v prepričanju, da se zna skozi dan kaj spremeniti.

Tudi zame je pogled skozi okno kar malo nostalgično romantičen, čeprav nikoli nisem bila prevelika ljubiteljica snega. Danes pa mi deluje tako toplo... Toplo domače ognjišče. :)

Upam, da znate tudi vi najti užitek v takih trenutkih.