DOM

Po devetih letih v najemu, smo tudi mi dočakali. Prvič v življenju imamo namreč svoj dom. Občutki so še precej kaotični, pa vendar lepi, topli.



 

 

Med drugim me je ganila gesta strica, ki mi - nam je ob tej priložnosti podaril star kipec moje babice. Neprecenljivo.

 

Na vrtu pa smo za nov začetek že posadili rdeč japonski javor.

 

Le še s šampanjcem z zlatimi opilki nazdravimo (čeprav ga imam na sumu, da bo počakal do odplačila kredita), pa smo na konju.

 

Ja, življenje zna biti tudi prijazno - in tako mi je nadvse všeč.

Schoolbag in hand, she leaves home in the early morning...

Naša srednja Banditka raste. Raste tako hitro, tako naglo... Jutri bo prvič prestopila šolski prag, vsa navdušena, v pričakovanju. Meni se je naredil cmok v grlu, čeravno po centimetrih prehiteva vrstnike, se mi zdi še vseeno tako zelo majhna, ranljiva. Čas šole in resnosti, ki jo le - ta prinaša s seboj, prihaja hitro, prehitro. Pa vendar... S ponosom ji bova tudi jutri stala ob strani, ali pa nekje v ozadju. Srečno, deklica mala...