In odločitev je tu. Pravzaprav sem jo sprejela že pred štirimi dnevi, ampak sem ta čas porabila za to, da se na to misel navadim sama v sebi, pač nekako intimno.
Končno si bom namreč tudi uradno spremenila ime. Občutek je nekako nenavaden, težko ga opišem. Nekako ščemeč, metuljčkast. Kot bi počela nekaj napol prepovedanega in pazila, da me kdo ne bi zasačil. Pa v resnici ne bo nič kaj drastičnega. Iz imena, ki mi nikoli nikakor ni sedlo in ga zares ne maram, bom po novem tudi uradno le še tisto, na kar se zadnja leta oglašam vsak dan.
Dovolj imam imena, ki mi ni všeč, ki me je v otroštvu negativno zaznamovalo, in zaradi katerega tudi v uradnih zadevah marsikdaj sfalim, da kličejo pravzaprav mene, ker uporabljajo dosedanje uradno ime. Jap, po novem bom jaz - jaz. :)
Ne da bi se mi kdaj zdelo, da bi to morala narediti ampak zdaj, ko si se odločila, se mi zdi to zate dober korak. "You got to put your past behind you" sta sicer Simbi svetovala Timon in Pumba, ampak nasvet zato ni nič manj resen. Pa kakorkoli lahko pretrgaš vez z neprijetnim iz preteklosti je dober korak. You go girl!!!
OdgovoriIzbrišiO, seveda, zakaj pa ne :) Zdaj sem pa firbec - kaj neki si želiš biti ... hihi, sploh ne dvomim, da bom prej ali slej izvedela :)
OdgovoriIzbrišiSuper! Go, girl, go :)
OdgovoriIzbrišiM, klicala me boš lahko kar tako, kot si me doslej. :) Ne bom nič eksperimentirala, bom samo krajše ime od prvotnega vzela za svojega. Če bi pa že imela voljo do popolne spremembe pa... Hm, saj se ne morem odločiti. :)
OdgovoriIzbrišiA, tud prou :)
OdgovoriIzbriši