Spet se ukvarjam z (nedokončanim) študijem, jasno, ko se pa bliža rok za prijavo. In spet občutek nuje, da je nekaj vendrle potrebno narediti, čeprav časovno sovpadanje ni ravno idealno, ker je precej nujnega dela na drugih področjih. Pa venadrle, če gledam, da potem ko začnem, še (najmanj) štiri leta nimam nič za pokazati, sem začela deset let prepozno - tako ali drugače.
Večja dilema je pa kaj. Poslušati srce in iti v študij nečesa, kar si od nekdaj želim? Ali iti zastavljeno naprej, plus temu je, da je v teh razmerah tudi bolj praktično - kar pa na koncu koncev ne zagotavlja takojšnjega kruha za vnaprej. Predmetnik mi tudi ne pomaga dosti, ker me obe smeri po svoje pritegneta. Da pa bi bilo odločilnih 500€, kolikor je razlika v programu na letnik, se mi pa ne zdi merodajno. Se mi zdi, da sem sicer dosti odločna, pri takih, res pomembnih zadevah pa kar nekako zatajim in mencam in mencam in ne vem kam se obrniti. Da le ne bo 8. marec prehitro naokoli...
Na praktično in zagotovljen kruh itd se je težko zanašati. Stvari se spreminjajo, situacije se spreminjajo. Izhajaj iz sebe, če zmoreš časovno in finančno se posveti tistemu, kar ti je "deep down" najbolj pri srcu, čemur bi se najbolj z veseljem posvetila.
OdgovoriIzbrišiKo enkrat pogruntaš, kaj je "deep down" najbolj tvoje - go 4 it, girl :)
OdgovoriIzbrišiVse ostalo ti bo sledilo na uspešni poti do cilja. Good luck!
Maxi
Premagal je razum, srce pa še tli. Ampak za tisto je časa še dovolj. :)
OdgovoriIzbriši