Ja, življenje se je res vrnilo na stare tirnice, obenem pa še ubira nove poti. Vsak dan sproti ugotavljam, da mi zmanjka nekaj ur, ker enostavno ne uspem opraviti vsega, kar naj bi ženska, žena, mama, prijateljica in delojemalka morala opraviti. Včasih se vprašam, kako ostalim uspe, če je res vse v (toliko boljši?) organizaciji. Ali pa bo potrebno še malo znižati kriterije in pričakovati manj?
So pa tile dnevi po svoje vseeno lepi. Že samo vreme je moji pomladni duši res naklonjeno, pa tudi družinski člani niso od muh. Mala banditka je končno upoštevala želje in navodila, da lulamo v stranišče. Ajde, priznam, kompromis je kahla, ampak glede na njeno odločenost, da se ne loči od plenice, je to resnično velikanski uspeh - za katerega se moramo pravzaprav v veliki meri zahvaliti njenemu vzgojiteljskemu timu. Srednja Banditka se je odločila, da bo od včeraj naprej parents friendly. Kar pomeni, da dejansko sliši, ko ji nekaj naročiš prvič in to tudi upošteva. Da se mirno pogovori. Ob tem je pa ves čas dobra roba, ki se sama hvali. Ta velik Banditek nama je pa že dva vikenda zapovrstjo pripravil prijetno presenečenje - sebi in sestricama je samostojno pripravil zajtrk, zato, da nista budili naju in sva lahko malo potegnila spanje. O, kako cenim ta njegov trud. Od vseh treh, pravzaprav.
Ej, to je pa fajn prebrat. Bravo za male tri banditke ... ja, pa za ta-velika dva tudi.
OdgovoriIzbrišiPa še nekaj ... po moje je težava v tvoji perfekciji - ni ti treba biti popolna ... pa sej to sem ti že miljonkrat povedala ☺ ves prah počaka, da se vrneš domov z božanskega izleta, ki ti napolni baterije.