Ljudje smo bojda lahko odvisni od marsičesa. Zase lahko vsaj dve odvisnosti priznam v šusu. Ampak to niti ni problem. Ta nastane, ko nam je, no, vsaj meni, ta odvisnost na nek način odtujena...
Jap, takrat pa jaz začnem trpeti. Ne v pravem pomenu besede, ampak občutki so dovolj zgovorni, da se globoko zamislim. Zdaj je ta čas. Ker sem po totalni neumnosti uničila prenosnik, se brez njega na nek način počutim golo. OK, saj je pri hiši še en, ki je lahko trenutno rezervni, za prvo silo se lahko uporabi tudi Android na mobilcu, ali pa pač potrpi, da pride moj stari, dobri leptop spet cel v moje roke.
Ampak ne, meni je to kar nekako pretežko. OK, rezervnega sem uporabljala nekaj dni, ampak to ni to, ker gor ni mojih stvari. Android me jezi, ker se mi redno dogaja, da ponesreči prehitro pošljem sporočila, pa še vse je tako nekam majhno. Da bi zdržala brez? Se pardoniram, ampak psihoterapija TOLIKO pa spet ni pomagala, čeprav je tudi res, da niti ni šla v to smer.
Ampak sem našla rešitev, pravzaprav jo je našla boljša polovica. Ha! Pri hiši je, zahvaljujoč Banditovemu fohu, še nekaj teh zadev in me je odrešil in mi prinesel monitor, dokler ne prispe nov displej za prenosnika. In jaz se takoj počutim spet malo bolj oblečeno. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar