Letos se mi dogaja podobno kot prejšnja leta. Vse me prehiteva. Sicer je podatek, da naša novoletna jelka stoji že dobrih 14 dni sila zanemarljiv, glede na sicerjšnje dogajanje. Plani so bili silni, glede na to, da bom te praznike preživela brez službenih obveznosti sem si obetala časa na pretek.
Potem pa... Mi včeraj reče kolegica, da mora danes res iti po nakupih božičnih daril. Pa je šlo nekako mimo mene, z mislijo, da res še ni čas za paniko. Nakazilo božičnice sprejmem z veseljem, ampak z mislijo, da je Božiček letos pohitel. Potem pa me draga prijateljica danes razsvetli, da že peče božično pecivo. In pogledam na koledar in mi - kot vsa zadnja leta doslej - kapne, da so prazniki pravzaprav že pred vrati.
Vse silne načrte tako spet pospravim nekam globoko v zavest, z odločitvijo, da "drugo leto pa res" in se lotim načrtov, kako pripraviti nekaj nevsakdanjega za prijetno preživet večer. Le da bom letos slabo voljo ob neizpolnitvi prvotnega plana pustila ob strani in se sproščeno prepustila toku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar