Poslovil se je še en veliki pesnik

Odšla sva spet
vsak svoji samoti naproti,
pa sva komaj obcutila,
kako je lahko topel stisk dveh rok.
Odšla. Preprosto.
In spet, kar sva bila:
Komaj še clovek. Tako cudno ubog.

Vse, vse je dobilo drug obraz ta hip:
drevesa, hiše, oblaki, nebo
in ceste so, ko da nikamor vec ne držijo
in je vseeno,
kam nameriš nogo.

Odšla sva vsak svoji samoti naproti.

Reci: Kolikokrat bo še treba oditi
in za vselej pustiti ob poti
drobec srca?

Ivan Minatti

------------------------------------------------------

Imela sem ga čast spoznati. In kakor je pisal v eni svojih najbolj znanih... Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen... Vem, on je imel rad. Hvala za vso zapuščino, za srce in dušo je pravi balzam. In uči ljubiti.